Zaračunavanje dela na uro ali fiksna cena na projekt?
Zaračunavanje na uro ali na projekt?

Pri vrednotenju svojih storitev je zaračunavanje dela pomembna odločitev. Je način, ki lahko vpliva ne samo na naročnika, ampak tudi na izvajalca. Odločiti se je možno za zaračunavanje dela po urni postavki ali postavitvi fiksne cene na projekt. Obe možnosti imata svoje prednosti in slabosti.



Urna postavka

Pozitivna dejstva

  • Končna cena je odvisna od dejanskega števila opravljenih ur.
  • Če se obseg dela poveča, se poviša tudi zaslužek.
  • Naročnik plačuje število porabljenih ur in ne pavšalno ceno.

Negativna dejstva

  • Izkušen oblikovalec bo “kaznovan”, ker je sposoben delati hitreje, njegovo delo pa razvrednoteno.
  • Urna postavka ne omogoča zagotovila za minimalno plačilo za projekt.
  • Naročnik ne ve natančno koliko bo projekt stal, saj rešitve ni možno definirati na uro natančno.
  • Vrednost projekta se ne oceni na podlagi dejanske vrednosti projekta, ampak glede na število porabljenih ur. Primer: oblikovanje logotipa lahko traja 8 ur, vendar je njegova vrednost za podjetje precej večja.

V praksi je zaračunavanje dela z urno postavko primerno za rešitve, ki niso samostojen projekt, ampak so del nadgradnje oziroma manjših dodatnih del. Primeri: preoblikovanje dela besedila v prospektu in dodajanje novih fotografij, oblikovna in funkcijska prenova spletne naročilnice ter podobno. Urna postavka je primerna tudi za tiste projekte, ki jih je težje ovrednotiti s fiksno postavko in niso zavedeni v ceniku oblikovalskih storitev.


Fiksna cena na projekt

Pozitivna dejstva

  • Naročnik že od začetka ve kolikšna je cena za rešitev, razen če se obseg dela razširi.
  • Oblikovalec ima znesek plačila zagotovljen, tudi če je z delom končal prej.
  • Je korektnejši pristop do vrednotenja rešitve, saj se cena postavi glede na dejansko vrednost storitve.
  • Izvajalcu omogoča predplačilo (avans), naročniku pa možnost obročnega plačila.

Negativna dejstva

  • Pogodba o sodelovanju mora vsebovati rok izvedbe, sicer se lahko projekt zavleče dlje, kot je bilo pričakovano.
  • Pogodba o sodelovanju mora vsebovati tudi možnost dodatnih sprememb z doplačilom, sicer si nekateri naročniki zaželijo dodatne spremembe, za katera ne pričakujejo, da bodo morali dodatno plačati.
  • Izvajalec mora imeti dovolj izkušenj za ovrednotenje zahtevnosti problema in vrednosti rešitve.

Zaračunavanje dela na projekt oziroma fiksnega zneska je običajna in varna praksa za oblikovalske projekte. Velja tudi za ponavljajoče se projekte, kjer lahko oblikovalec natančno oceni obseg dela.


Pomembno

Obračunavanje fiksnega zneska je običajna in varna praksa za oblikovalske projekte. Velja tudi za ponavljajoče se projekte, kjer lahko oblikovalec natančno oceni obseg dela.

Zaračunavanje urne postavke ni v redu tudi zato, ker so nekatere rešitve dražje od drugih, ne glede na število opravljenih ur. Tisti, ki zaračunavajo svoje delo po urni postavki (velja za oblikovalske storitve), dejansko združujejo oba načina.

Zaračunavanje dela s fiksno ceno na projekt temelji na več predpostavkah. Pri oceni projekta upoštevamo velikost podjetja, kar vpliva na vrednost rešitve, zahtevnost problema in rešitve, lokalno ali mednarodno rabo rešitve in prenos avtorskih pravic. Na ceno vpliva tudi število natisnjenih ali prodanih kosov in ali bo izdelek uporabljen enkrat ali večkrat.

Fiksna cena projekta omogoča varnost za obe strani, saj naročnik ni omejen s postavko vrednosti na uro, oblikovalec pa ne s številom izvedbenih ur, ki jih razporedi v dogovorjenem izvedbenem roku.

Za postavitev fiksne cene je potrebno od naročnika pridobiti vse informacije, ki vplivajo na rešitev in njeno vrednost. Poleg vseh vprašanj, ki so potrebna za definicijo problema, sta pomembna tudi rok izvedbe in morebitne posebne zahteve, ki lahko vplivajo na izvedbo in ceno. V pogodbo je potrebno vključiti tudi število popravkov in sprememb, ki bi lahko presegle dogovorjen obseg dela ter jih opredeliti z urno postavko.

Nekateri naročniki se ne zavedajo, da imamo tako kot vsi ostali, tudi oblikovalci stroške z opravljanjem svojega dela, zato je v primeru nižanja cen potrebno ostati na trdnih tleh. V ceno so vključene dolgoletne izkušnje in širina znanja, ki oblikovalcu zagotavljajo spretnost, kredibilnost in odgovornost, da naročniku reši problem ter mu ponudi učinkovito rešitev. Če pride do neutemeljenega nižanja cen s strani potencialnega naročnika, ki je včasih povezano tudi s “pametovanjem” in žaljivim pristopom, je najbolje takšen projekt (in naročnika) zavrniti. Beseda “NE” je v tem primeru vredna veliko več kot razvrednoten projekt. To pa ni odvisno samo od naročnika, ampak tudi od izvajalca. Naj bo pogoj sodelovanja korektnost, transparentnost in strokovnost.

Viri in povezave