Kaj je brezplačno pitchanje in zakaj tega ne početi
Brezplačno pitchanje oziroma brezplačna predstavitev kreativne rešitve je vsako delo, za katerega naročnik pričakuje, da bo prejel ali videl primere rešitev ali celo končni izdelek še preden se z izvajalcem dogovorita za podpis pogodbe in plačilo. Pomeni dobesedno delo zastonj. Pogosto se pojavlja skupaj z besedo crowdsourcing (iskanje zunanjih izvajalcev), čeprav je terminološki pomen te besede drugačen. Zato je potrebna pazljivost, da vas napačna raba te besede ne zavede.
Razlika med brezplačnim pitchanjem in crowdsourcingom
Crowdsourcing
“Vabimo vas, da glasujete in nam med tremi izvedbami pomagate izbrati naš novi, že narejen logo. Izbrali bomo tistega, ki bo prejel največ glasov”.
Brezplačno pitchanje
“Vabimo vas na natečaj za oblikovanje logotipa za naše podjetje. Izbrali bomo tistega, ki nam bo najbolj všeč.”
Iz prvega primera je razvidno, da je naročnik zaprosil širše občinstvo za mnenje, da mu med tremi že narejenimi rešitvami pomaga izbrati tisto, ki je občinstvu najbolj všeč (opa! ne trdim, da je tak način odločanja brez strokovne podlage za podjetje OK).
Drugi primer pa jasno prikazuje način dela, kjer naročnik zahteva od oblikovalca, da mu le-ta predstavi rešitev prostovoljno še preden se dogovorita za plačilo ali podpišeta pogodbo o sodelovanju.
Primeri brezplačnega pitchanja
Brezplačno pitchanje se pojavlja v več oblikah. Najpogostejše so:
Naročnik povabi več oblikovalcev ali oblikovalskih studiev, da dokončajo njegov projekt. Ko naročnik prejme vse rešitve, izbere zmagovalca, mu dodeli projekt, ostali sodelujoči pa ostanejo brez plačila za svoje trdo delo.
Naročnik povabi oblikovalca k sodelovanju in mu podpis pogodbe pogoji z vnaprej narejenim osnutkom, na podlagi katerega se bo odločil, če bo pogodbo podpisal ali ne. Izvajalec se bo potrudil, naredil rešitev, vendar mu to ne zagotavlja plačila za svoje delo ne podpisa pogodbe.
Naročnik objavi “natečaj” kjer mu različni oblikovalci in oblikovalski studii pošljejo več rešitev. Naročnik izbere zmagovalca, mu plača skromno pristojbino, ostali sodelujoči pa ostanejo brez plačila za svoje trdo delo.
In kaj je narobe s tem?
Delujoča rešitev je posledica zdravega odnosa med naročnikom in oblikovalcem. Oba morata razumeti in vedeti, da natečaj ne omogoča okolja za ustvarjalen in usmerjen odnos, ki je nujen za reševanje problema (tudi za osnutek rešitve). To pomeni, da se naročnik v primeru natečaja odloča zgolj na vizualni podlagi osnutka rešitve (oziroma več njih), kar pa mu ne omogoča dovolj vpletenosti v sam razvoj rešitve. Ne pozna poti nastajanja in izvedbo rešitve, ki bo kasneje pripeljala do končnega, delujočega rezultata, namenjenega ciljni skupini potrošnikov. Odločitev nastane le na podlagi tega, kar je naročniku osebno “všeč”.
Četudi je naročnik na natečaju prejel ogromno brezplačnih rešitev, to še ne pomeni, da so dobre in delujoče.
Torej, delujočo rešitev zasnuje in ustvari izvajalec na podlagi tesnega sodelovanja z naročnikom. Nikakor pa to ni stvar odločanja med prispelimi izdelki na nekem natečaju.
Brezplačno pitchanje je za naročnika slabo, ker
- gradi negativen odnos, ki temelji na nezaupanju,
- obstaja velika možnost, da za rešitev prejme plagiat,
- ni zaščiten pred zlorabo
- bo prejel slabo učinkovite ideje,
- ta način dela ogroža kakovost dela,
- obstaja velika verjetnost, da bo prejel neizvirno rešitev, ki temelji na šabloni (templejtu)
- rešitve ne temeljijo na raziskavi trga ali pa so le-te slabo izvedene,
- je tovrsten način dela brez revizij,
- obstaja velika verjetnost, da pravega pomena rešitve ne bo razumel,
- je neproduktivno izgubljanje časa,
- je usmerjeno le na njegovo vizulano odločitev,
- naročnik ni izobraženi strokovnjak za oblikovanje,
- je tak način neetičen, nemoralen ali celo nezakonit,
- ni vključen v proces razvoja rešitve in oblikovanja.
Brezplačno pitchanje je za oblikovalca slabo, ker
- plačilo za vloženo delo ni zagotovljeno ali ga sploh ni,
- je avtorsko in pravno nezaščiten,
- se postavlja v manjvreden položaj,
- to daje moralno sumljivim naročnikom priložnost za izkoriščanje,
- naročnik izbere rešitev na podlagi osebnih želja po načinu “všeč mi je”,
- je interakcije z naročnikom (pre)malo ali nič,
- je tak način dela zelo zamuden,
- s takšnim načinom dela izgubi več denarja, kot izgleda na prvi pogled,
- zmanjšuje vrednost storitve oblikovanja,
- ker zaničuje strokovnost in pomen grafičnega oblikovanja ter znanje in trdo delo strokovnjakov.
Pa saj gre samo za “en osnutek”
Osnutek je vizualni prikaz določenega nivoja bodoče končne rešitve, ki temelji na podlagi razumevanja širšega problema. Je kasnejši nivo projekta, nikakor pa ne temelj za začetek. Tudi ni slepo iskanje in tipanje, zato da bo rešitev všeč naročniku. Je nujna stopnja razvoja in potrjevanja, ki doprinese delujočo rešitev. Oblikovalec mora vložiti ogromno dela in znanja, da doseže stopnjo osnutka rešitve, ki jo potem konceptualno oblikuje.
Torej, osnutek ni nekaj kar bi oblikovalec “stresel iz rokava”. Gre za pomemben del grajenja vizualne rešitve, ki ga ne gre zanemarjati in ponujati pod ceno ali zastonj.
Zakaj je brezplačno pitchanje neetično?
Neizkušeni oblikovalci so pogosto zasuti z mamljivimi obljubami s strani naročnikov, ki so nemalokrat lažne. Od zamika plačila, “ko bo dovolj denarja, bomo plačali več”, do zaposlitve ali celo solastniškega deleža v podjetju. Napihnjene obljube so mamljive predvsem za začetnike, ki si želijo pridobiti kakšen projekt, češ da “to bo dobro za mojo prepoznavnost”. Na žalost se taka sodelovanja pri takšnih projektih redko zaključijo s pridobitvijo novega dela ali priporočila, saj se v večini končajo s konfliktom, razočaranjem in slabim izdelkom.
Pogostokrat se morajo oblikovalci odpovedati vsem avtorskim pravicam (razen moralnim, ki so neodtujljive) in jih prenesti na naročnika brez dodatnega plačila (!!!). Na ustne obljube se ne zanašajte, saj na sodišču v vezi z avtorskimi pravicami nimajo vrednosti. Kar ni navedeno v pogodbi ali vključeno v pisno komunikacijo (velja tudi e-poštno obvestilo), ne obstaja. Avtorsko nezaščiten izdelek pa je izpostavljen predelavi in iznakazitvi delujoče rešitve. Po navadi se ga lotijo hišni “računalničarji” ali pa se z njim “poigra” kar naročnik, ki ga na koncu prodaja kot svojega.
Neizkušeni oblikovalci s takim pristopom razvrednotijo svoje znanje in usposobljenost oblikovalske stroke. Spodbujanje in prakticiranje tega načina dela spodbuja slabe naročnike, da prežijo nad manj informiranimi oblikovalci in jih izkoriščajo kot splošno izvedbeno silo in ne kot strokovni kader.
Kako se izogniti brezplačnemu pitchanju?
Brezplačnemu pitchanju se je mogoče izogniti preprosto tako, da ga zavrnete.
Svoje delo obravnavajte kot posel, ker točno to je. Kadar naročnika obvestite, zakaj ne boste opravljali brezplačnega pitchanja, se ne vpletajte čustveno. Namesto tega poiščite način, kako vašo storitev povezati z njihovim poslom ali pa poiščite način za opis svojega položaja, ki ne bo zvenel užaljeno.
Strokovno razložite svojo vrednost in kaj lahko kot oblikovalec doprinesete njihovemu projektu s podpisom pogodbe o sodelovanju. Povejte jim, da vam bo podpisana pogodba o sodelovanju omogočila način sodelovanja in varno okolje, da boste lahko s svojim znanjem oblikovali točno takšno rešitev, kot jo potrebujejo. Končni izdelek bo učinkovit, prihranil vam bo čas in verjetno tudi denar.
Če naročnik resnično ceni vaše delo, bo cenil tudi pogoje sodelovanja, ki jih navajate.
Torej…
Rešitev se ne ponuja brezplačno. Niti v primeru, da oblikovalec želi napolniti svoj portfolio z novimi referencami, saj za to obstajajo drugi načini, ki so dobrodelni in družbi prijazni. Mnoga uveljavljena podjetja to razumejo in so dobri naročniki. So pa posamezniki, ki tega ne upoštevajo. V tem primeru je pametno upoštevati svoje občutke, osebno mejo in dobro prakso za korektno in dolgoročno sodelovanje. Naročnik ne potrebuje brezplačnega osnutka rešitve, da se bo lahko odločil za sodelovanje, saj zato imamo oblikovalci svoje spletne strani.
V večini drugih pofesionalnih panogah velja brezplačno pitchanje za absurdno in nesprejemljivo. Predstavljajte si, da bi od kuharjev zahtevali, da vam kosilo pripravijo brezplačno, vi pa boste plačali le “najboljšega”? Ali bi izvedli natečaj za svojo oporoko, kjer bi vam 50 odvetnikov poslalo rešitve, vi pa bi izbrali in plačali samo enega?
Se mi je zdelo. Zato je skrajni čas, da tudi oblikovalce obravnamo – saj veste, tako kot vse ostale strokovnjake.
